Šeško in Oblak imata 'problem': sta res nezamenljiva?

Foto: Profimedia

Nogometni reprezentančni marec je končan. Sloveniji je prinesel poraz v Budimpešti (0:1) in zmago v Podgorici (3:2), selektorju Boštjanu Cesarju pa nekaj novih imen, na katera bo lahko stavil v naslednjem obdobju. Čeprav ostaja neizpodbitno dejstvo, da sta prva zvezdnika naše reprezentance Benjamin Šeško in Jan Oblak, pa so njuno odsotnost za svoj reprezentančni preboj izkoristili nekateri drugi nogometaši.

Boštjan Cesar je dočakal svoj ognjeni krst na čelu slovenske nogometne reprezentance.

Trditi, da je njegovo moštvo v marčevskem reprezentančnem oknu navdušilo, bi bilo pretirano. Enako velja tudi za izraz razočaralo. Bili so boljši in bili so slabši trenutki tekem. Kdo ve, kako bi se razpletel dvoboj v Budimpešti, če bi Slovenija dober začetek tekme kronala z golom Danijela Šturma, ki je bil razveljavljen zaradi prepovedanega položaja. A v isti meri se velja vprašati, koliko žog bi končalo v slovenski mreži, če v Podgorici ne bi med vratnicama blestel Igor Vekić.

Novi slovenski selektor je preizkusil nekaj novosti, vpeljal igro s tremi osrednjimi branilci in dal priložnost nekaterim manj izkušenim reprezentančnim obrazom. Je vse skupaj pripeljalo do posebne nogometne revolucije? Niti ne. Slovenija bo očitno v prihodnosti še vedno zelo podobna tisti iz obdobja Matjaža Keka. A v nadaljevanju se bomo osredotočili na tisto, kar je bilo vendarle novo. To pa so predvsem posamezniki, ki so v tem marcu še kako opozorili nase.

Slovenska nogometna reprezentanca — Foto: Guliverimage

Jan Oblak ima več kot dostojno zamenjavo

Širša slovenska nogometna javnost je Igorja Vekića poznala predvsem po tem, da je že vrsto let član vratarskega tria slovenske reprezentance, ki pa igra tam nekje daleč od oči na Danskem, kamor interes slovenske nogometne javnosti ne seže prav pogosto. Zdaj vemo, da smo nekdanjemu člana Brava delali krivico.

Vekić je ob odsotnosti Jana Oblaka zablestel v vratih Slovenije. Odlično je branil že na Madžarskem, v Podgorici pa je bil nedvomno prvi junak slovenske reprezentance, ko je z izjemnimi obrambami v obup spravljal napadalce Črne gore. “Vi sploh ne potrebujete Oblaka,” so na novinarski tribuni sicer bolj za šalo kot zares komentirali črnogorski novinarski kolegi, a do neke mere imajo očitno prav.

27-letnik namreč ni odlično branil samo na marčevskih tekmah, spomnimo se tudi lanskega junija, ko je zaklenil mrežo na gostovanju v Luksemburgu, blestel pa je tudi januarja 2024 na tekmi ‘B reprezentance’ v ZDA. “Naloga vratarja je, da ohrani ekipo v igri, danes sem to pač bil jaz,” je po tekmi v Črni gori skromno razmišljal Vekić, ki je zdaj nesporno slovenska ‘številka dve’ v članski reprezentanci.

Kakšna bo njegova vloga, ko bo tu Benjamin Šeško?

Da je v odlični formi, je v reprezentančnem dresu potrdil tudi Žan Vipotnik. Konjičan je za Slovenijo prvič na eni tekmi dosegel dva zadetka, ko je bil na dvoboju proti Črni gori vselej v pravem trenutku na pravem mestu.

“Rad imam takšne gole, kot sem jih dal danes. Vsak napadalec rad pride v takšne situacije. Za ekipo res dobra tekma, zaostajali smo, pobrali smo se, pokazali smo karakter in dokazali, da lahko obrnemo rezultat,” je po tekmi razmišljal vroči strelec Swansea Cityja in razkril, da mu je takoj po tekmi čestital tudi njegov reprezentančni soigralec in tudi zasebni prijatelj Benjamin Šeško.

In ravno po vrnitvi zvezdnika Manchester Uniteda v dres s Triglavom na prsih, bo v zraku viselo vprašanje – kakšna bo vloga Žana Vipotnika? Morda je tudi zato selektor Cesar nekdanjega člana Maribora na tekmi proti Madžarski preizkušal na položaju za klasičnim napadalcem, kjer pa se 24-letnik ni najbolje znašel. Kaj lahko se torej zgodi, da bo v prihodnosti Vipotnik predvsem slovenski ‘as iz rokava’ oziroma ‘joker s klopi’. Torej mu bo pripadla vloga, ki jo ima v zadnjem obdobju pri Unitedu ravno Benjamin Šeško …

Marko Šuler je imel prav

V Mariboru skorajda pregovorno osovraženi nekdanji športni direktor vijolic Marko Šuler je kot eno svojih prvih okrepitev v Ljudski vrt iz drugoligaša Bilje pripeljal Danijela Šturma. Danes lahko ugotovimo, da je Korošec na čelu kluba iz Ljudskega vrta v fantu prepoznal potencial, ki pa ga vrsto let nihče ni znal razviti.

Šturm je v Mariboru, enostavno povedano, pogorel. Priložnosti za dokazovanje je bilo malo, vijoličasti pa so se mu hitro odpovedali. Nov zalet kariere je tako Tolminec spet iskal v drugi ligi, se izkazal pri Aluminiju in nato postal najboljši posameznik zdaj že ugaslih Domžal.

Poleti so se za njegov podpis borili vsi trije največji domači klubi, tudi Maribor, a zmagalo je Celje. Tam je krilni napadalec odigral odlično jesen, se prebil v reprezentanco in si priigral prestop na Češko. V Sigmi Olomuc je takoj postal ljubljenenc navijačev, v zadnjem tednu pa je začel obe reprezentančni tekmi Slovenije ter si dvakrat zaslužil zelo dobro oceno in se iz obrobja reprezentance ‘čez noč’ prebil do statusa prvokategornika.

“To sta bili zame pomembni tekmi. Mislim, da sem ju dobro odigral. Danes zadetek in asistenca, zdaj moram samo tako nadaljevati. Pravzaprav moramo vsi nadaljevati v pozitivni smeri in potem se lahko nadejamo, da bomo dosegli dobre rezultate,” se je na enega pomembnejših tednov v kareiri ozrl Šturm.

Ko se je že zdelo, da bo ostal večni talent, je prišel Albert Riera

Ogromno je igralcev širom sveta, ki kot mladi fantje ogromno obetajo, nato pa se njihove kariere zapeljejo v prepad, iz katerega se nikoli več ne izkopljejo. Točno to je grozilo Tamarju Svetlinu, ki je kot najstnik pri Domžalah postal eno najbolj vročih imen Prve lige Telemach in je bil nato v Celje pripeljan kot ena prvih velikih, odmevnih okrepitev nove ere kluba iz mesta ob Savinji.

A na višjem nivoju se Svetlinu nikakor ni uspelo uveljaviti. V dresu grofov je padel v sivo povprečje, po prihodu Romana Pilipčuka pa povsem izgubil svoj status v moštvu ter bil v sezoni 2022/2023 posojen v Bravo. A tudi v Šiški vezistu ni uspelo narediti posebnega preboja in v celjskih pisarnah so zelo intenzivno razmišljali o tem, kako naj se ga ‘rešijo’ s plačilne liste. Potem pa je prišel Albert Riera in vse ostalo je zgodovina. Svetlin je pod Špancem zacvetel, še posebej v lanski sezoni pa igral z naskokom najboljši nogomet kariere, ko je najbolj blestel ravno na najtežjih evropskih tekmah.

Sledil je tudi klic domovine in junija 2026 je proti Luksemburgu dosegel tudi svoj prvenec v dresu Slovenije. Sledil je prestop na Poljsko, kjer je v dresu Korone iz Kielc v tej sezoni začel prav vsako od 29 tekem v tej sezoni, izpuščene minute v celotnem tekmovalnem obdobju pa lahko malodane prešteje na prste ene roke. V Podgorici pa je dokazal in pokazal, da bo moral selektor Boštjan Cesar v naslednjem obdobju resno razmisliti, ali je naveza Timi Max Elšnik – Adam Gnezda Čerin še vedno tako nezamenljiva, kot je bila doslej.

“Na radarju imamo 45 igralcev. Tamarja sem v živo gledal v Kielcah proti Lech Poznanu, dobro ga poznam. Danes je odigral odlično tekmo, vsaka dodatna konkurenca je dobrodošla. Veseli me, da dobivamo širino. Ni še to ta širina, ki si jo želim, a vsi fantje, ki so dobili priložnost, so jo izkoristili,” je po tekmi v Črni gori priznal tudi selektor Boštjan Cesar.